Ste lahko bolj kreativni od 4-letnika?  01.12.2011 Ključ do kreativnosti je, da gledate na svet skozi oči otroka. Pa še znate?
Naj vaši kupci govorijo zgodbe  01.12.2011 Veliko podjetij v samo središče pozornosti postavlja izdelek. Pa je to prav?
Galaxy vs. iPhone  01.12.2011 Verjetno ste že slišali ali pa tudi izkusili dolge čakalne vrste pred trgovinami, ko se začne prodaja novega modela iPhone?

Ker ravno govorimo o videzu ... 02.04.2009

Ena od osrednjih tem SOF-a je bil tudi videz.
Nekaj o nastavkih okrogle mize je bilo napisano že v zadnjem Marketing Magazinu.

Čeprav je bilo poanto težko razbrati (vsaj meni), je bila sklepna misel nekaj v smislu: ker je življenje naporno, si ga polepšajmo z videzom, saj s tem življenje prevaramo nazaj.

Torej – »fake it«. Pa če je še tako hudo.

Res je, da se videzu na splošno očitajo plitkost, izumetničenost in želja o samoprevari. Toda videz ne bi bil tako pomemben, če bi bil tako prozoren.

Da videz ljudem pomeni veliko več, dokazuje zapisek oficirja, ki je bil leta 1945 med osvoboditelji enega od koncentracijskih taborišč (ker sem ga našel nekje na internetu, sem si ga dovolil sam prevesti):

»Potrebovali smo kar nekaj časa, da smo se privadili pogledu na moške, ženske in otroke, ki so padali po tleh, ko smo šli mimo, ter se zadržali, da jim nismo priskočili na pomoč. Prav hitro smo se morali tudi privaditi spoznanju, da posameznik enostavno ni pomenil nič.

Toda kmalu po prihodu angleškega Rdečega križa, čeprav dogodka nista povezana, je prišla tudi velika pošiljka rdečil za ustnice. To seveda ni bilo tisto, kar smo mi pričakovali. Pričakovali smo stotine in tisoče drugih stvari: hrano in zdravstvene pripomočke…

Ne vem, kdo se je spomnil rdečila za ustnice. Prav rad bi vedel, kdo je bil. Bila je namreč genialna poteza, popolnoma spontan preblisk genialnosti.

Mislim, da nič ni internirancem pomenilo več od rdečila za ustnice. Ženske so ležale v posteljah brez rjuh ali spalnih srajc, toda s škrlatno rdečimi ustnicami. Lahko si jih videl, kako so blodile okoli, ogrnjene v odejo, toda s škrlatno rdečimi ustnicami. Videl sem truplo ženske, ki je v rokah krčevito stiskala rdečilo za ustnice…

Končno je nekdo v njih videl posameznika. Bili so nekdo, ne več samo številka, vžgana v roko. Končno so se lahko začeli zanimati za svojo zunanjost. Rdečilo za ustnice jim je vrnilo človeškost.«

Če izvzamemo tako skrajen kontekst, sporočilo vseeno ostaja enako: videz je neizogibno povezan s človekovim dostojanstvom. Ne s prikrojeno, olepšano sliko, s katero želimo manipulirati z drugimi. Ampak s temeljnim občutkom, da smo nekdo, da nekaj pomenimo, da smo tega vredni.

Videz v svojem pravem pomenu ni želja po samoprevari, ampak odsev največje iskrenosti. Zato tudi pri oglaševanju šteje iskrenost, ne videz.
Ko potrošnik začuti, da nekaj pomeni, se med njim in blagovno znamko vzpostavi prava zvestoba.

O varanju ne duha ne sluha.

Aleš Kočevar, kreativni direktor agencije Kompas Design